rosa je jok sonca

Ležiš med biljkami, cvetovi, črički in preleti čebel, prehodi mravelj.

Vse se premika, neskončen copy-paste, v vsakem skupku trav za nianso drugačen miniaturen svet.

Jutranja rosa, pomlad, mali traven, veliki traven, seno in pašno govedo, poletje na planini.

Preslikan odsev miniaturne neskončnosti, ki opazuje. 

Misteriozni vpliv lune na človeka. Kakšen bi bil svet z več lunami?

Nekoč je bilo sonce vedno na nebu. Žarelo je od veselja in opazovalo življenje na zemlji. Ko mu je postalo dolgčas, si je poželelo mladenke, zaljubilo se je v njeno živost. Vzelo jo je k sebi v nebo, a v istem trenutku je zoglenela, sonce pa se je umaknilo. Še danes se njegove soze vsako jutro lesketajo v travi.